Očitno imam "občutek" za napačno izbiranje novembrskih izletov. Lani sem zmrzoval v sicer prijetno topli južni steni Rušice, letos pa iz mokrega, temačnega in mrzlega borovniškega Pekla opazoval nebo brez oblačka in s soncem obsijana pobočja visoko nad seboj. Na srečo vas med vračanjem po poti čez Pristavo (ta je zdaj v celoti dobro markirana) sonce dodobra ogreje.Pot po Peklu je od tretjega slapa dalje zasuta z bukovim listjem (nevarnost zdrsa!) in ponekod komaj vidna (tudi manjkajoče markacije ne pomagajo prav dosti), saj očitno ne vidi veliko obiskovalcev. Čeznjo tu in tam ležijo napol zgnila drevesa, v lestvah okoli tretjega slapa manjka nekaj stopnic, še leseno "lestev" pred četrtim slapom je (z obilno pomočjo vlage in lesnih gob) pošteno naglodal zob časa. Na srečo so vsi mostovi in varovala (jeklenice) brezhibni, a kljub temu se na to pot ne odpravljajte lahkomiselno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar