Sprehod po naravi in tehniški zgodovini

Včeraj je bil prelep dan. Če si niste dali duška v zasneženi grapi Brane, ste pa morebiti osvojili prikupen sončen grič. K sreči imamo različne želje in sposobnosti, da se zlahka najdejo kotički brez gneče, nič manj lepi (ali pa še lepši) od tistih »božjepotnih«, kjer se tare ljudstva.

V Javorniškem Rovtu nad Jesenicami stoji dom Trilobit, namenjen vedoželjni mladeži (Center šolskih in obšolskih dejavnosti). Mimo njega teče pot na Struško (o tej berite 17. 11. 2006). Po Medjem dolu sva gazila (in s spremenljivo srečo iskala markacije) do strmine pod Medvedjakom, a ker je bila pomrznjena in je bilo zgoraj levo od sedla videti prav lepe opasti, sva se vrnila v gozdove, kjer izvira Javornik (srečala sva mlad par, tudi namenjen na Struško, a opremljen z derezami in cepinoma, taki brez prave opreme pa raje počakajmo, da skopni sneg).

Potok ima dva glavna izvira. Veliki prihaja na dan iz šestih vrelcev. Za jezom se zbira bistra, skoraj soško zelena voda, potem pa po drči in z mahom obloženih koritih steče proti hidroelektrarni Javorniški Rovt. V svojem času je poganjala največjo turbino na svetu (tako beremo na eni številnih tabel Naravoslovne in rudarske učne poti). Ob elektrarni je umetno jezero in če vas ne zanima tehniška zgodovina, lahko opazujete race. Ali pa se sprehodite po Zoisovem parku – botaničnem vrtu okoli doma Pristava. In če se vam bo zdelo, da takle sprehod ne more zadovoljiti vaših potreb po gibanju, se lahko preizkusite na Trilobitovi umetni plezalni steni (midva sva jo raje mahnila proti Valvasorjevemu domu).