O pohodniški ponudbi Bašlja sem pisala 2. 12. 2006. Prejšnji teden sva se vrnila tja. S parkirišča pri planinskem domu sva se napotila mimo zapornice po makadamski 
cesti ob Belici. Markacije vodijo do razcepa dveh poldrugo uro dolgih poti na Kališče: levo po gozdni cesti in desno po markirani poti. Šla sva po levi (lahko bi jo imenovali Pot belega repuha). Takoj sledi še en, tokrat neoznačen razcep.
Desni krak prečka potok in brž za mostičkom se vzpnemo levo. Neoznačena steza je sprva komaj opazna, nato postane razločnejša. Dolinica se zoži in kmalu se znajdemo pri izviru Belice. Nad njim se dvigata slikoviti navpični steni. Tesen med njima si lahko bolje ogledamo, če zlezemo na nekakšen »balkonček«, a dostop za neveščega plezanja je težak, ker je skala gladka, premočena hloda, ki naj bi bila najbrž za lestev, pa sta preveč spolzka. Od izhodišča 20 minut.
Vrnila sva se k neoznačenemu razcepu in se napotila še po levem kraku. Na strmem kolovozu sva pogrešala markacije. Kmalu po tistem, ko je z leve pritekla uhojena potka, sva prišla do nekakšnega jarka, kjer se je kolovoz končal, in zavila desno po dozdevnem nadaljevanju potke. Končno se je pojavila markacija. Dosegla sva zaraščen kolovoz, se napotila levo po njem do makadamske ceste in zavila desno nanjo. Z nje je lep pogled na Storžič. Redke slabe markacije vodijo mimo Gradišča (873 m) do označenega odcepa k partizanski bolnici Košuta. Dobro markirana strma pot pripelje do brunarice (iz napisov izvemo zgodovino bolnice), za katero se nadaljuje pot na Kališče. Od neoznačenega razcepa 45 minut.
Iz Bašlja do Gradišča nad sotesko Belice je dobre pol ure. Na njem stojita lesena hiška in (zaklenjeno) leseno stranišče, ob njem pa majhna tovorna žičnica. Na eni slikovitih koničastih skal visi razpelo v stekleni hiški. Sem se pride v slabe tričetrt ure tudi mimo Gamsovega raja.
Od bolnice sva se bolj ali manj po isti poti (kjer ni markacij, pomaga šum Belice) vrnila prej kot v tričetrt ure.
cesti ob Belici. Markacije vodijo do razcepa dveh poldrugo uro dolgih poti na Kališče: levo po gozdni cesti in desno po markirani poti. Šla sva po levi (lahko bi jo imenovali Pot belega repuha). Takoj sledi še en, tokrat neoznačen razcep.Desni krak prečka potok in brž za mostičkom se vzpnemo levo. Neoznačena steza je sprva komaj opazna, nato postane razločnejša. Dolinica se zoži in kmalu se znajdemo pri izviru Belice. Nad njim se dvigata slikoviti navpični steni. Tesen med njima si lahko bolje ogledamo, če zlezemo na nekakšen »balkonček«, a dostop za neveščega plezanja je težak, ker je skala gladka, premočena hloda, ki naj bi bila najbrž za lestev, pa sta preveč spolzka. Od izhodišča 20 minut.
Vrnila sva se k neoznačenemu razcepu in se napotila še po levem kraku. Na strmem kolovozu sva pogrešala markacije. Kmalu po tistem, ko je z leve pritekla uhojena potka, sva prišla do nekakšnega jarka, kjer se je kolovoz končal, in zavila desno po dozdevnem nadaljevanju potke. Končno se je pojavila markacija. Dosegla sva zaraščen kolovoz, se napotila levo po njem do makadamske ceste in zavila desno nanjo. Z nje je lep pogled na Storžič. Redke slabe markacije vodijo mimo Gradišča (873 m) do označenega odcepa k partizanski bolnici Košuta. Dobro markirana strma pot pripelje do brunarice (iz napisov izvemo zgodovino bolnice), za katero se nadaljuje pot na Kališče. Od neoznačenega razcepa 45 minut.
Iz Bašlja do Gradišča nad sotesko Belice je dobre pol ure. Na njem stojita lesena hiška in (zaklenjeno) leseno stranišče, ob njem pa majhna tovorna žičnica. Na eni slikovitih koničastih skal visi razpelo v stekleni hiški. Sem se pride v slabe tričetrt ure tudi mimo Gamsovega raja.Od bolnice sva se bolj ali manj po isti poti (kjer ni markacij, pomaga šum Belice) vrnila prej kot v tričetrt ure.
Ni komentarjev:
Objavite komentar