Križna Gora in Planica

Na Križni Gori (669 m) in Planici (824 m) sva že bila, na prvi iz Trnja in na drugi iz Pevna. Zadnjič, ko sva se odpravljala na Lubnik od Sv. Tomaža, pa sva pred mostom čez Selščico opazila odcep proti Križni Gori (to je vas v Škofjeloškem hribovju, Križna gora pa je gora na Primorskem; velike in male začetnice torej niso le za okras!) in sklenila obiskati oba kraja hkrati po novi poti.

Pri odcepu je na betonskem bunkerju že markacija. Peljala sva se mimo »najine« markirane steze, na desnem ovinku zavila s ceste in parkirala na začetku gozdne poti. Vrnila sva se po cesti do izhodišča in zagazila v visoko mokro travo (samo nekaj metrov je treba potrpeti). Pot je ponekod precej strma, sicer pa prijetna, dobro označena in kjer ne teče po gozdu, tudi razgledna. Cerkev sv. Križa nad Križno Goro ima čudovito ozadje: mogočni Lubnik.

V nadaljevanju za kratek čas zmanjka markacij. Kmalu po tistem, ko boste daleč na levi pred seboj zagledali domačijo sredi pobočij, bodite pozorni na skalo ob poti. Slabo vidna puščica na njej kaže desno, levo vodi neoznačen kolovoz proti Lavtarskemu Vrhu, na sredi pa se v gozd vzpenja nemarkirana cesta proti cerkvi sv. nadangela Gabrijela nad Planico (samo začetek je bolj kolovoz). Vrnila sva se po cesti proti Planici (pod cerkvijo levo) in pod naseljem počitniških hišic zavila desno na travnik (kažipot). Tam so me razveselile rože, ki jih menda še nisem videla: pijavčnice. In potem še presenečenje: fritschevi glavinci - albini. Kmalu sva prišla spet k skali s puščico, od tam pa po že znani poti na izhodišče. Dobro uro do Gabrijela in tričetrt ure nazaj – primerno za popoldanski izlet.