 V torek sem (že  spet) optimistično razumel vremensko napoved in se odpravil iskat sonce na  Primorsko. Seveda ga tam še ni bilo, megla in oblačen pokrov pa sta me  prepričala, da se odpravim nekam kjer sem že bil ... in Slavnik se je kar sam  pokazal v daljavi. Med izletom na Slavnik  iz Prešnice sem se dvakrat srečal z neoznačeno "kolesarsko potjo" (starim  kolovozom) iz Podgorja, pa sem se odločil, da jo grem tokrat pobližje  pogledat.
V torek sem (že  spet) optimistično razumel vremensko napoved in se odpravil iskat sonce na  Primorsko. Seveda ga tam še ni bilo, megla in oblačen pokrov pa sta me  prepričala, da se odpravim nekam kjer sem že bil ... in Slavnik se je kar sam  pokazal v daljavi. Med izletom na Slavnik  iz Prešnice sem se dvakrat srečal z neoznačeno "kolesarsko potjo" (starim  kolovozom) iz Podgorja, pa sem se odločil, da jo grem tokrat pobližje  pogledat.Opozorilo: če se boste  odpravili po tej poti, se zavedajte, da je namenjena kolesarjem (in da imajo ti  na njej prednost). Če se niste pripravljeni umakniti dvokolesnemu izstrelku, ki  bo z nekaj deset kilometri na uro priletel mimo vas, si raje izberite drugo  pot.
 Zemljevid na parkirišču  v Podgorju pravi da se kolesarska pot začne ob železnici. Ker me hoja do tja  ni mikala, sem se odpravil na Slavnik po strmi  poti, na razcepu sredi gozda, kjer strma pot zavije v desno, pa sem zapustil  markacije in izbral levi krak. Na požarni cesti (v dveh letih se je povsem  zarasla) sem zavil levo in po krajšem spustu prišel do širokega kolovoza, ki se  dviga v desno. Vzpon je zmeren, na prvih travnikih pa se kolovoz razcepi (pravi  je desni, bolj shojen krak) in vas pripelje do makadamske ceste, ki pelje na  Slavnik iz Kozine. Prečkate jo, se odpravite dobrih 50 metrov naprej po levem  kraku makadama in poiščete markirano  pot iz Prešnice. Ta vas mimo Grmade in Cigana popelje do  vrha.
 Da ne bi kvaril lenobnega  vzdušja, sem se odločil, da se bom s Slavnika spustil po položni poti v  Podgorje. Kakšna napaka !!! Spust so mi sicer popestrili zadihani, zaripli  in popolnoma preznojeni ljubljanski gimnazijci, ki jih je vzpon po položni  poti očitno popolnoma uničil, pot pa ni več vredna tega imena. V zadnjih nekaj  letih so uspeli iz prijetnega širokega kolovoza narediti blatno gozdno cesto, po  kateri se lahko prevažajo celo tovornjaki (kot kažejo kolesnice na njej). Za  vzpon na Slavnik si raje izberite katerokoli drugo pot.
 Pa še kolesarski pogled: v  suhem vremenu je vzpon po položni poti na Slavnik in spust po kolesarjem  namenjenem kolovozu zelo prijeten izlet ... konec maja pa kaj več o njem  :).
 
 
Ni komentarjev:
Objavite komentar