Če bi radi tudi vi videli trobentice, s katerimi sem se hvalila zadnjič, vas povabim na Šmohor (787 m) in Malič (936 m) nad Laškim. Markirana pot se začne ob gasilskem domu v Laškem. Pred njim piše, da je na Šmohor 2 uri hoda, ob kapelici nad njim pa, da poldrugo uro. Vi se lahko požvižgate na oboje in naredite po svoje.
V približno tričetrt ure vas bo prijetna pot pripeljala v Zamalič, kažipoti pa vas bodo ves čas vabili le na Šmohor. Šele slabo uro nad Zamaličem vas bo napis na skali prvič usmeril proti Maliču. Potem gre kake pol ure gor in dol. Ko boste že mislili, da je pred vami vrh, le poglejte, ali mu ne »manjka« oddajnik. Manjka mu! Šele tretji vrh je pravi. Vmes lahko počijete na vzletišču jadralnih padalcev, če ne bo tako pihalo, kot je prejšnjo soboto. Kar je za nas hodce nadležno, je za jadralce najbrž kot nalašč. Potem se lahko vrnete pod prvi vrh in v nasprotno smer je dobre pol ure do Šmohorja. Tam imajo planinski dom (ob četrtkih je zaprt), pri katerem se lahko gugate, igrate odbojko, nogomet, košarko ali pa le posedite na kaki klopci. Stopite še do cerkve sv. Mohorja z mogočnimi lipami in do spomenika na mestu partizanske tehnike Nestl (ko je zvezdic, ki nadomeščajo markacije, konec, se na levem ovinku gozdne ceste v desno odcepi kolovoz in po njem se napotite mimo desne preže; 10 minut).
Vrnete se na cesto pred domom in še nekoliko nazaj, kjer se v desno odcepi pot v Laško. Kmalu se znajdete pri odcepu, kjer ste gor grede zavili na Malič, poslej pa se vračate po poti vzpona. Prej kot v poldrugi uri ste na izhodišču.
Planinska pot se večkrat »sreča« s cesto. V snegu ali dežju ali pa s kolesom vse to lahko obredete po cesti. Kar na zemljevid poglejte (Celjska kotlina 1 : 50.000 ali Posavsko hribovje – zahodni del 1 : 50.000).
V približno tričetrt ure vas bo prijetna pot pripeljala v Zamalič, kažipoti pa vas bodo ves čas vabili le na Šmohor. Šele slabo uro nad Zamaličem vas bo napis na skali prvič usmeril proti Maliču. Potem gre kake pol ure gor in dol. Ko boste že mislili, da je pred vami vrh, le poglejte, ali mu ne »manjka« oddajnik. Manjka mu! Šele tretji vrh je pravi. Vmes lahko počijete na vzletišču jadralnih padalcev, če ne bo tako pihalo, kot je prejšnjo soboto. Kar je za nas hodce nadležno, je za jadralce najbrž kot nalašč. Potem se lahko vrnete pod prvi vrh in v nasprotno smer je dobre pol ure do Šmohorja. Tam imajo planinski dom (ob četrtkih je zaprt), pri katerem se lahko gugate, igrate odbojko, nogomet, košarko ali pa le posedite na kaki klopci. Stopite še do cerkve sv. Mohorja z mogočnimi lipami in do spomenika na mestu partizanske tehnike Nestl (ko je zvezdic, ki nadomeščajo markacije, konec, se na levem ovinku gozdne ceste v desno odcepi kolovoz in po njem se napotite mimo desne preže; 10 minut).
Vrnete se na cesto pred domom in še nekoliko nazaj, kjer se v desno odcepi pot v Laško. Kmalu se znajdete pri odcepu, kjer ste gor grede zavili na Malič, poslej pa se vračate po poti vzpona. Prej kot v poldrugi uri ste na izhodišču.
Planinska pot se večkrat »sreča« s cesto. V snegu ali dežju ali pa s kolesom vse to lahko obredete po cesti. Kar na zemljevid poglejte (Celjska kotlina 1 : 50.000 ali Posavsko hribovje – zahodni del 1 : 50.000).
Ni komentarjev:
Objavite komentar