Prejšnji konec tedna so naju odlični cerkljanski organizatorji zvabili pod svoj jazzovski šotor. Petkov spored je bil vrhunski, vreden cijazenja po cesti v Cerkno. Tisti, ki so ob štirih zjutraj še bolj ali manj ubrano prepevali, so še sladko spali, ko sva se odpeljala proti Jesenici.
Držala sva se odličnega opisa na spletišču Zaplana.net, zato si o poti na Porezen preberite kar tam, le ljubiteljem rumene barve naj priporočim obilico zlatic, nokot, ranjakov, šmarne detelje, pogačic, košeničic, lučnikov, celo še regrata ... Če ste bolj za modro, pa vas čakajo glavinci, svišči (tisti malčki - spomladanski ali tržaški, pa tudi nekaj clusijevih je že cvetelo), srobot, spominčice, jetičniki ... Da ne bo zamere, naj omenim še dišeče salomonove pečate, travnolistne perunike, velikanske zvezdaste kukavice ... Čeprav je na strani PZS pisalo, da je Dom Andreja Žvana - Borisa zaprt (zdaj s(m)o to že popravili), sta nas čakala prijazen sprejem in toplo kosilo. Kar veliko se nas je nabralo, posebno mladina je bila razveseljivo številna, a med potjo sva ves dan srečala le enega planinca (tudi to je prednost opisov na strani Zaplana.net: ogibajo se najbolj "prometnim" potem).
Nazaj pa sva jo mahnila po svoje. Na vrhu sva se napotila za napisom Poče, se spustila mimo bunkerjev in čez 20 minut po travnatih pobočjih prišla do odcepa levo v Davčo, kmalu za njim pa zavila desno proti Počam. Čudovita sicer nemarkirana, a zelo razgledna potka naju je v 25 minutah pripeljala nazaj na markirano pot. Gor in dol po 2 uri.
Prihodnja leta bo Jazz Cerkno izhodišče za Kojco, Pohoški kup, Hum, Kopo ... V turističnem uradu imajo obilico gradiva za nemirne in raziskovalne duhove.
1 komentar:
dobra sta, ni kaj.
rad bi vaju spoznal,zanimajo me vse vrste rož itd.
Objavite komentar