Obisk pri moji najljubši klopci

Prejšnjo sredo po službi je bilo ravno dovolj časa za ponovitev Kamniškega vrha. Pogrešati ga je že začel Jani, mene pa je vleklo na klopco na planini Osredek, na kateri sem se pred petimi leti počutila tako dobro kot še nikoli na nobeni klopci.

Zapeljala sva se do kamnoloma na koncu Sleva, od tam pa levo po kolovozu ob Ravnih senožetih, kjer so se pasle krave. Pogled na Planjavo in Kamniški vrh je bil v sončnem popoldnevu čudovit. Iz trave ob poti so kukali clusijevi svišči, travnik je bil rumen od zlatic, šmarne hrušice so razkošno cvetele, mračice so bile še posebno košate. Po slabe pol ure sva na razcepu pod hribčkom, na katerem so se jadralni padalci pripravljali na polet, zavila levo v gozd. Nekoliko više zdaj najbrž že cvetijo pogačice, takrat pa so bile še v popkih. Nad grapo, ki ločuje Planjavo in Kamniški vrh, sva našla alpske mastnice in šopke navadnega slečnika. Pri razpelu se pot položi in po kaki uri sva že počivala na planini Osredek. Moja klopca je še vedno tam in že drugič sem sklenila, da moram kdaj priti sem za dalj časa, ko se mi ne bo mudilo, kaj prebrati, napisati, pomalicati, polenariti. Tak ljubi mir je. A da ne prihajajo gor le ljubitelji miru in narave, lahko sklepam po lastnikovih listkih, dodanih napisu Odpadke in ogorke pa odnesi s seboj! Dodal je namreč In jih ne skrivaj pod klopi in v druge luknje. Nadaljevanje poti proti Kamniškemu vrhu je zelo nagnjeno k blatnosti, zato ga v mokrem ne priporočam. Ko pridete na greben, imate na voljo levo markirano pot na severni strani pod grebenom (tam boste uživali v senci) ali desno nemarkirano pot po grebenu in čez Planjavo (tam boste uživali v razgledih). Midva sva se odločila za levo. Letos imajo bukve tukaj posebno veliko mladičkov. Na sedlu med vzpetinama se je najina pot pridružila grebenski. Od Osredka do vrha sva hodila tričetrt ure. Razgled je bil lep, poznopopoldansko sonce kar toplo.

Vrnila sva se po strmi in krušljivi, drsni potki desno ob grapi med Kamniškim vrhom in Planjavo. Zelo počasi je šlo – čeprav navzdol in po krajši poti, je trajalo celo uro. Kamniški vrh toplo priporočam. Na izbiro imate več poti in v različnih zaporedjih. Eno je opisal tudi Ivan na Zaplana.net (v svojem besedilu sem pobarvala mesta, kjer se njegova pot razlikuje od najine).