Križna gora in Sveti duh

Vzpon na Svetega Duha in Križno goro je bil eden mojih prvih objavljenih izletov, tam sem bil pred malce več kot petimi leti, in že nekaj časa sem čutil, da bi se bilo prav lepo vrniti tja. Letos sta me vrhova še prav pogosto vabila, ko sem se spomladi in poleti pogosto vozil tam mimo v Vipavsko Belo ... zdaj pa mi je končno uspelo najti nekaj časa za potepanje nad Podkrajem.Od mojega zadnjega obiska so markacije na nekaterih odsekih hudo obledele; žal vse te poti vzdržuje le en markacist. Tudi pritlehne puščice se ne upirajo prav dobro zobu časa (kažipoti pod mičnimi strehami so še vedno takšni kot so bili), tako, da sem moral na enem od razcepov kolovozov kar malce poiskati pot. Strmi blatni deli poti so zdaj opremljeni s prijetnimi stopnicami (čudovito!), ob kratkem skalnem skoku pa je speljana precej nepotrebna jeklenica (verjamem pa, da komu pride precej prav).

Izlet sem si popestril še z vzponom na vrh Svetega Duha (nemarkirano): od cerkvice se vzpnite naravnost po skalnatem grebenu (brez strahu, plezanje ni potrebno). Greben se kmalu položi in pripelje do planotastega vrha; najvišja točka je na drugi strani planote. Med sprehodom do nje boste opazili star kolovoz, ki se v desno spušča okoli hriba; spustite se po njem, nato pa se držite krakov, ki vodijo navzdol in v levo, pa se boste z malce posluha za orientacijo hitro in udobno znašli pri kažipotih, ki vas bodo popeljali na Križno goro.

Na vrh Križne gore so postavili razgleden stolp (čudovito - zdaj se končno vidi, kako razgleden je bil ta vrh, preden se je zarasel), s katerega se vidi od Triglava do morja. Le nahrbtnik pustite raje na tleh, jaz sem imel s svojim med vzpenjanjem po tesnih lestvah precej težav.

Več fotografij
Zemljevid poti