Po sinočnjih divjih ritmih in decibelih Gogol Bordella v ljubljanski Cvetličarni bi se danes prileglo nekaj miru kje v hribih, pa je vreme odločilo po svoje: vse dopoldne sem poslušala trušč napredka (v Komendi napeljujejo plin). Zato le poročilce o pohodu prejšnjo sredo; za kratke popoldanske izlete in slabo vreme so za nekaj časa določeni bližnji cilji Komendske planinske poti (KPP); tokrat je bil na vrsti Mili vrh (485 m).Do lovskega doma na Križu sva se kar peljala in skoraj do svete Ane v Tunjicah je še deževalo. Od nje sva se spustila proti vasi in tam nekje, kjer je narisana označena pot na Mili vrh, res našla kolovoz, a brez markacij. Čez hrib z nevarno nagnjeno visoko skladovnico drv sva prišla na asfaltno cesto in po njej na glavno Tunjice-Kamnik. Šele na mostu čez Tunjščico je spet markacija. Naprej od odcepa v Sidraž in Laniše je treba pri slabo opazni markaciji desno čez potok na kolovoz in na prvem ovinku z njega desno v breg (ni oznake). Pot po grebenu je spet označena in pripelje do Žal (del Kamnika). Prav na Mili vrh ni mogoče, ker je ograjen. Pri gostilni Mili vrh sva dobila žig. Nazaj grede sva zaman iskala domnevno označeno pot h Kriškemu bajerju.
Toliko za tiste, ki morebiti nabirate žige KPP. Sodeč po vpisih v knjigah PD Komenda vas ni veliko - ugibam, ali so slabo označene poti vzrok ali posledica.
Ni komentarjev:
Objavite komentar