Že nekaj let sem pod Snežnikom neuspešno iskal žafranasto lilijo; dvakrat zato, ker sem jo iskal na napačnih mesti, lani pa sva bila na Volovji rebri prehitro. Zaradi slabega vremena so letos rože precej pozne; konec junija je zato izgledal ravno pravi čas. Podobno so razmišljale tudi trume turistov, ki so se valile proti morju. No, ne ravno trume, avtocesta proti morju je bila le malce bolj polna kot med tednom; za udobno vožnjo se lahko zahvalim le modrecem na DARSu, ki uspejo na cestninski postaji Log odpreti le dve vstopni stezi in tako vsako jutro narediti večkilometrsko kolono v obratni smeri od prometnih konic. Le upamo lahko, da bodo vinjete odpravile kolone; sam sem prepričan, da bodo DARSovci našli še kakšno metodo da nam bodo omogočili daljše občudovanje čudovitega asfalta na avtocestah.
V Postojni na cestninski postaji ni bilo gneče. Začetno navdušenje pa je hitro ohladila večkilometrska stoječa kolona takoj za prvim semaforjem. Lokalni veljaki so se odločili, da je volilno leto pravi čas za asfaltiranje ceste skozi Matenjo vas (da ne bo kdo narobe razumel: podobno navdušenje za popravilo cest se vsaki dve leti pojavi po vsej Sloveniji; menda pred volitvami redno zmanjka asfalta), dolge kolone in s tem povezan tranzitni promet po ozkih obvoznih cestah pa jih prav nič ne ovirajo. Le upamo lahko, da se bo asfaltiranje zavleklo tja v sredino avgusta in da si bodo okoliški prebivalci dobro zapomnili to darilo (še eno pojasnilo: seveda Matenjčanom absolutno privoščim nov asfalt, ampak začetek turistične sezone morda le ni pravi čas za to).
Po čudovitem uvodu v vožnjo proti morju se je seveda vsak, ki vsaj malce pozna Slovenijo, odločil za bližnjico čez Knežak, zato smo na gozdne ceste pobegnili že kmalu za Knežakom in s precej sreče, terenskim avtom in GPSom prikolovratili do Trnovske bajte. Po enournom tavanju po Mrzlem dolu smo lilijo končno le našli na travniku nedaleč od avta, nato pa izlet zaključili s sprehodom po čudovitih travnikih okoli Velike Milanje (vetrnic še ni; najlepša hvala vsem, ki se trudite za Volovjo reber). Če tam še niste bili, si hitro preberite opis poti in se čimprej odpravite tja, pomladne rože počasi odcvetajo, poletna vročina pa postaja neznosna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar