Kaj reči o Prešernu v planinskem dnevniku? Mož ni bil hribolazec in še ko je pel o Šmarni gori, je imel v mislih čisto druge stvari. Meni je pri srcu že iz (davnih) šolskih dni, ko marsičesa, kar nam je povedal, še nisem razumela. Povsod ga jemljem s seboj, tudi v hribe in še posebno v tujino, saj smo njegovo misel, naj nas meje ne ločujejo, sprejeli za slovensko himno. Tudi ondan na avstrijskem Geissbergu, po naše Kozjaku ali Ovčjem vrhu, je bil z mano, zato je nastala tale pesem:
Prostost
S Kozjaka razgled se razpira
in žarek nasmeh mi ogreje.
Ne vidim, ne čutim več meje,
še križa ne vidim. Zaveje
prostost kakor veter, odstira
oblake, meglice in sence,
ostrino besed Kreuz in Grenze
omili in tudi Slovence
pozdravi in sŕca odpira.
Ni komentarjev:
Objavite komentar