23. marca 2002 sva se odpravila k Sveti Ani v Tunjice, kar ni ne tavanje ne hribolazenje, ampak je malo daljši sprehod s hribčkom na koncu. A pomemben sprehod: ta dan štejeva za začetek najinega planinstva. Odtlej ni minil teden, da ne bi šla v hrib, razen na dopustu, pa še tam zadnja leta tudi hribolaziva. V tem času sva naredila okroglo 460 "izletov": od sprehodov in pohajkovanja po gričevju in sredogorju, do (sicer bolj redkih) vzponov na dvatisočake pri nas in v tujini. Najviše sva stala na Fudžiju (3776 m), največjo višinsko razliko pa sva premagala v Grand Canyonu (2842 m). To sta za naju sicer lepa dosežka, a jaz imam največ veselja s slovenskim sredogorjem. Rada povem, da sem šodrovka.
xxx
Odkar hodim v hribe, spet veliko pišem. Prvo priložnost sem dobila na Zaplana.net, nekaj časa sem objavljala v Planinskem vestniku, izdala sem pesniško zbirko Gora je moja muza in že šesto leto pišem tale dnevnik, s katerim imam veliko veselje (doslej 267 zapisov). Tudi zato, ker imam veliko bralcev. Upam, da bom enako zadovoljna obhajala dvajsetletnico hribolazenja ...
4 komentarji:
Čestitam!!! ... in upam, da bomo lahko še naslednjih deset let uživali ob tvojih opisih.
Hvala, enako. Pretekli konec tedna je namreč tudi Zaplana.net obhajala desetletnico. Na precejšnjo žalost predvsem ljubiteljev sredogorskih in družinskih pohodov že nekaj let "miruje", a kljub temu je še vedno prava zakladnica zamisli za izlete pa tudi podatkov o poteh in ciljih.
Čestitam za 10 letnico pohodništva. Glede šodrovstva pa vam očitno sploh ni jasno kaj ta izraz pomeni!!!
Žan
Planinski terminološki slovar pravi šodrovec tistemu, "kdor pleza manj zahtevne plezalne smeri" (to nisem, saj ne "plezam smeri" – ne takih ne drugačnih), SSKJ pa pravi, da je to "neizkušen planinec" (to pa sem, planinka seveda). Pri SSKJ so sodelovali terminološki svetovalci, za alpinizem Boris Režek in dr. Vladimir Škrlak. Po vaših treh klicajih sklepam, da sta me zavedla v hudo zmoto. Škoda, izraz se mi zdi strašno fleten.
Objavite komentar