Prejšnji torek sva se po več kot desetih letih povzpela h
kamniškemu Staremu gradu (585 m). Na malo
nočno, ker podnevi ves teden ni bilo časa. Parkirala sva v Kamniku pri
Sparu, se vrnila po mostu čez Kamniško Bistrico na cesto proti središču Kamnika
ter na desni kmalu zagledala informativno tablo naravoslovne učne poti in
tablico z napisom Stari grad 30 min.
Pot se začne s stopnicami in "izposojevalnico" palic.
Sledila sva Knafelčevim markacijam. Nad koreninasto potjo sva v
temi komaj razbrala napis Dobrodošli v
Mlinčkov gaj. To bo za naju nekaj novega; očitno ima mlinčke tudi moja
nekdanja občina, ne le sedanja. Klopce in svetilke, na nekaterih mestih
ograje in stopnice. Na levi teče potoček. Ob učni poti so slike živali;
prevladujejo ptiči, so pa tudi jelen, gams, srna, veverica, lisica, podlasica,
kače. In škratje. Kako da ni nobenih rož? Po dobrih 5 minutah sva res prišla do
mlinčkov. Vrstijo se ob stopnicah desno pod potjo (v temi nisva opazila, kdaj
se je voda preselila na drugo stran). Na dnu so tolmunčki. Prepovedano je pse kopati, da boste vedeli. Čez 10 minut sva
dosegla asfaltno cesto, zavila levo po njej mimo še enega odcepa in dveh hiš
obakraj ceste ter po 5 minutah obstala pred zaprtimi vrati. Prižgale so se
luči: vsepovsod ograje. Obratovalni čas okleščen. S čim bi bilo treba napolniti
to veliko stavbo, da bi privlačila ljudi in ne bi propadala? Do grajskih
razvalin seveda nisva mogla, za Veliko špico (660 m) je bilo pa pretemno.
Vrnila sva se malo drugače, toliko, da sva videla, kje sva
zapustila knafelčke in se dala zapeljati zelenim tablicam učne poti. Nekega dne
morava tja podnevi, prehoditi obe poti in se znova povzpeti na Veliko špico.
Ni komentarjev:
Objavite komentar