Najin zadnji
letošnji planinski »podvig« je bil predvčerajšnji sončni dan na Dobrči. Že
planine pod njo so bile prav pravljične, na vrhu pa smo imeli vsi, kar se nas
je nabralo tam, usta do ušes. Da bi le bilo v novem letu velikokrat tako! O tem
pohodu bom še podrobneje poročala, prav tako o še dveh decembrskih (ni bilo
dovolj časa za pisanje, ampak glavno je, da sva si ga vzela za hribolazenje),
tokrat pa naj vam le zaželim obilo srečnih trenutkov v naravi bolj ali manj
visoko nad vsakdanjimi obveznostmi in težavami. Čisto brez njih menda ne gre,
so pa od zgoraj videti dosti manjše. Srečno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar