Za željne miru

Moj tokratni predlog za izlet je nastal po sobotnem koncertu Buldožerjev. Fantje so povzročali hud (sicer zelo všečen) hrup, gneča v Križankah je bila precejšnja, mladci in "mladci" okrog mene pa so se zakajali, da se mi je silno stožilo po tišini, samoti in čistem zraku.

Zapeljite se do Žagane peči nad Kamniško Bistrico (cesta – 2 km makadama – je grozna, ni za nizko podvozje) in kmalu za njo vas čaka majhno parkirišče. Od njega vodi v gozd neoznačena, vendar razločna (lovska) pot. Ponekod je zelo strma, a kar dobro vzdrževana. Tu in tam je treba na vlažnih skalah pretehtati vsak korak. Rož skoraj ni več, so pa zato lesne gobe prava paša za oči. V uri in četrt boste pri lovski koči Kalce (na vratih piše 1350 m). Pred vhodom je miza s klopco, klopca nad kočo pa že razpada, zato si tam raje pogrnite na tleh in uživajte razgled. Mogoče se bo uživanje tako raztegnilo, da bo lovska koča z okolico že kar vaš cilj.

Lahko pa nadaljujete pot desno nad lovsko kočo proti Kalški gori. Po slabe tričetrt ure boste dosegli sedelce in kmalu za njim na neoznačenem razcepu izbrali desni krak. Od markacij je ostalo le še nekaj rdečih sledi, više gori pa so sploh prebarvane, a vas bodo lepo vodili možici. Proti koncu vam bo kazal pot kar cilj sam. Seveda pa nikar tja v megli! Tokrat prav zaradi nje nisva šla do vrha, saj v blodnjaku skal in ruševja možici nikakor niso dovolj. A do koder sva prišla, je bilo lepo, predvsem pa so se z višino čedalje bolj množile rože: ciklame, preobjede, njivska grabljišča, zvončice, bodeče neže, osati, zlate rozge, poponi, zelene čmerike, grmički dlakavega sleča ... Zaradi škrapelj in špranj med skalami pa morate skrbno paziti, kam stopite.

Samote in čistega zraka sem se naužila, le ozvočenje v Kamniški Bistrici je "neslo" prav do Čmaževskega turna. A bila je nedelja, kaj hočemo. Če imate možnost, si privoščite pohod sredi tedna, pa bo idila popolna.