Kurji vrh osvojen!

Če se ne jemljete preveč resno, si lahko postavite za cilj Kurji vrh (1466 m). Resno postane šele potem: kako ugotoviti, kateri vrh je to. Pravzaprav zabavno.

Včeraj sva se torej odpravila na Menino. Onstran Črnivca je ne zelo daleč za krajevno tablo Nova Štifta pri kapelici kažipot za Šmiklavž, kjer zavijete desno. Ni se vam treba peljati do cerkve, misleč, da boste tam lahko parkirali, ker ne boste, ampak takoj za lesenim mostom čez Dreto zavijte levo (vabi vas tudi rdeča planinska tablica). Na domačiji Francelj so nama prijazno dovolili parkirati (»Zdaj ko trava še ni velika,« je rekel gospodar.) in za njo se začne markirana pot. Ves čas je dobro označena, le mimo Vrtačnika ne (ko pridete na cesto pod domačijo in markacij zmanjka, se držite leve vlake, vrh katere vas na skali čaka naslednja markacija). V slabih dveh urah sva bila na planini Travnik. Tam lahko uživate v razgledu, pozvonite z zvončkom želja (upam, da »deluje«) in se zabavate ob kamnitih »figuricah«, ki jim je nekdo z nekoliko bujno domišljijo dodal napise.

Poldrugo uro hoda od planine pa pridemo do Kurjega vrha. Ampak ni označen. Morda ni pravi? Kaj pa naslednji? Ta bi moral biti! Tudi ni označen ... Domačina, ki sta raziskovala teren za turno smuko (verjameta obljubam, da bo prihodnji teden sneg, ali pa so bili ogledi namenjeni naslednji zimi?) in poznata te hribe, sta priznala, da ne vesta, kateri je, a sta pribila: če sva bila na obeh, sva bila gotovo (tudi) na pravem. Problem rešen! Ampak Jani je rekel, da to ni nič, zato sva potegnila še dobre pol ure do Doma na Menini in nato še tistih nekaj minut na vrh – na Vivodnik (1508 m). To pa je bilo že nekaj. A če vprašate mene, je glavno, da sem bila na Kurjem vrhu. Tako posrečeno ime ima. Janijevega mnenja o kurah vam pa raje ne povem.

Snega razen pri domu in na Vivodniku ni bilo, zato pa toliko več telohov in trobentic. Če bo zapadel sneg, do Travnika ne bo težav, naprej pa je precej markacij po skalah, kjer jih bo sneg pokril. In še svarilo: ker velik del poti teče po vlakah, skalnatih stezah in travi, je po dežju primerna le za ljubitelje blata in drsanja.