Na Rašico iz Povodja

Kratkih pohodov za po službi, pa še pozimi, ko je ob petih tema, nama že zmanjkuje, zato pridejo na vrsto tudi ponovitve. Na Rašico sva se nekoč že odpravila iz Mengša čez Gobavico, ena pot vodi tudi iz Trzina čez Dobeno, Ljubljančani pa bolje poznajo tisto iz Črnuč oziroma Gameljn.

Tokrat sva se odpeljala skozi Vodice in Skaručno do ribogojnice v Povodju. Planinska tablica ponuja Šmarno goro (naravnost) in Rašico (levo). Torej levo. Pred mostom čez Gameljščico nas markacija in puščica usmerita levo (parkiramo pa onkraj mostu pri vadbišču za konje). Pri kmetiji, kjer domujejo konji, piše, da je do Planinskega doma Rašiške čete uro in 40 minut hoda. Takoj sva izračunala, da naju bo ujela noč, zato sva pospešila korak. Zaradi ograje je pot prestavljena pod prejšnjo, sicer pa je dobro označena. Po pol ure prijetnega vzpenjanja po gozdu zavijemo levo na gozdno cesto, čez četrt ure pa na razcepu desno proti križišču, na katerem je leva cesta naša. Pripelje do planinskega doma, a ko zagledamo razgledni stolp, jo lahko uberemo kar naravnost na vrh (uhojena stezica priča, da marsikdo stori tako). Na cilju sva bila natanko v eni uri.

Vrh (641 m) se imenuje po narodnem heroju Stanetu Koscu, a njegove spominske plošče ni več. Razgledni stolp je precej nov in se ne maje tako, kot se je stari. V mraku se je komaj še kaj videlo, pogled na razsvetljeni vrh Šmarne gore pa je bil precej lep. Preberite še http://www.slovenia.info/?koca_planinski_dom=27929 in razgledišče vas bo gotovo zamikalo.

Spust je bil jadrn: dobre pol ure. Če le morete, si vzemite nekaj več časa (poldrugo uro gor, eno dol) in čeprav je "samo" Rašica, vas čaka prav prijeten pohod.