28 september, 2007

Spodmoli, mostovi in fuži


Če si konec septembra zaželite prave poletne vročine, se odpravite na potep po skalnem robu med Sočergo in Mlini. Primorsko avtocesto zapustite na izvozu Črni Kal in sledite kažipotom proti Buzetu, parkirate na začetku Sočerge na velikem parkirišču ob (bivšem?) zadružnem domu. Tik pred parkiriščem vas ob cesti dobro viden kažipot usmerja proti cerkvici svetega Kvirika (na zemljevidih so ga spremenili v Kinka, Kirka, Kirika in Kvirina), do katerega se povzpnete po ozki asfaltni cesti skozi borov gozdiček in poiščete široko stezo, ki se za cerkvijo zlagoma spušča proti jugovzhodu. Steza vas vodi po razglednih travnikih ob skalnem robu (oglejte si tudi zanimiv naraven bunker ob poti), ki jih le občasno prekinejo redki gozdički. Tik pred Mlini (in državno mejo) se pot spusti po kaminu (jeklenica) do neverjetno velikih spodmolov, ki vam tudi sredi dneva nudijo prijetno senco. Za njimi vas čaka še naravni most, nato pa vračanje po isti poti ali pa nadaljevanje izleta do Movraža.

Pred odhodom domov je skorajda obvezen postanek v gostilni Sočerga tik ob parkirišču. Zanjo sem slišal že pred leti in prav zaradi nje že dlje časa načrtoval izlet v ta del Slovenije, zato sem bil še toliko bolj razočaran, ko sva pred začetkom izleta naletela na majhno hišico brez očitnih znakov življenja. Ob vrnitvi se je ta hišica (skorajda kot pekarna Miš-Maš) čudežno spremenila v živahno gostilno, pred katero so v senci stale vabljive pogrnjene mize, klopi in stoli, med katerimi se je sukal prijazen gostilničar. Jedilni list (če sploh obstaja, midva sva zdržala brez njega) sicer ni prav obsežen, a nič hudega, na njem so same dobrote: od mineštre do fužev s tartufi ali golažem, neverjetno dobrim domačim kruhom (z malce sreče boste dobili sveže pečenega) in solato do izvrstne kave, s katero sva zaključila kosilo. Ko sva s polnimi želodci prijetno utrujena ob srebanju kave razmišljala o odhodu domov, sva lahko le še ugotovila, da je Bog, ko je ustvarjal poklic gostilničarja, očitno imel v mislih takšne ljudi, kot jih najdeš v Sočergi.

Več fotografij >>>

21 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Predprejšnjo nedeljo smo se odločili ponoviti izlet iz tega predloga. Tudi sam moram pohvaliti gostilničarja, ki nas je napotil še k bližnjemu slapu Veli vir, ko smo se vrnili prezgodaj in je bila gostilna še zaprta. Vse pohvale tako njemu kot temu odličnemu priporočilu.

Grizli pravi ...

o, super, pa na zaplana.net nisem videla kakega napotila sem. Ali sem le malo površna. :(
JLu

Grizli pravi ...

hmmm, ne vem, kako sem lahko postala "gizaters".
LPJ

Unknown pravi ...

Lanskega novembra smo sli po vasih poteh in bili navduseni nad vsem opisanim - spodmoli, gostilnicarjem in hrano (s seboj sem imela vas blog in, ko me je vprasal, kako smo prisli do njegove gostilne in hoteli ravno fuze s tartufi, sem mu pokazala vas zapis pa se je zadovoljno nasmejal in rekel, da naj vas pozdravim ;)) ter slapom Veli vir, ceprav je bil ob nasem obisku bolj potocek. :) Temperature pa novembra cisto poletne, minulo soboto smo se spet sprehajali tam dol pa je burja nredila svoje - bi skoraj potrebovali kapo in rokavice. :)

mf pravi ...

ll

mf pravi ...

V zaledju Istre, kjer stoji gostilna Sočerga sem bil že velikokrat.Domačnost in prijaznost gostilničarja Milana, ki svoj poklic z veseljem opravlja že celih 35 let te pritegne, da se v to gostilno ponovno vračaš. Milan te na svojevrsten način postreže z istrskimi dobrotami (pravo domačo mineštro, fuži s tartufi, pršutom, ombolom, doma pećenim kruhom in seveda z odlični istrski refoškom).Gostilno priporočam vsem, ki želijo nasititi svoje želodčke z dobro istrsko hrano po ugodni ceni.

Anonimni pravi ...

....tudi sama lahko le pohvalim omenjene poti. Za nabiralce divjih špargljev bo sedaj pot še bolj vabljiva, saj že poganjajo.

Anonimni pravi ...

Pri prijaznemu gostilničarju Milanu v Sočergi smo bili večkrat. Lahko pohvalimo istrske dobrote, ki jih postreže ob odličnem refošku. Priporočamo fuže s tartufi, mineštro, ombolo in domaći kruh. Na omenjeni poti lahko tudi uživate ob nabiranju divljih špargljev.

Anonimni pravi ...

V mesecu aprilu se je naša družina odločila, da bo obiskala slovensko Istro. Še predno smo vstopili v gostilno smo si ogledali znamenitosti, kot so naravni most oz. Veliki badin, bunker in cerkev. Zaradi velike nestrpnosti po istrski hrani smo hitro prišli do gostilne, ki jo vodi prijazen gostilničar Milan. V istrskem narečju nas je prijazno pozdravil in razložil kakšne dobrote imajo. Na hrano nismo veliko čakali, saj je že po nekaj minitah začel prinašati tipične jedi, ki so značilne za te kraje. Na samem začetku nam je ponudil narezek - suho meso prašiča, olive, domači kruh in odlično polenovko. Za pitje pa je prinesel odličen refošk. V nadaljevanju je sledila istrska čorba. V nadajevanju je prinesel še špargeljne z jajci in domačim mesom ter polent. Za zaključek pa nam je prinesel še fuže z divjim prašičem in fuže s tartufi. Za čisti konec pa nam je postegel s potico. Do sedaj še nikjer nisem jedel toliko specialitet, ki so bile zelo odlične za želodec. Končan cena pa je bila sprejemljiva, glede na količino jedi, ki smo jih pojedli. V kakšnih dragih gostilnah bi za take specialitete globoko segel v žep. Na koncu naj dodam še pohvalo za gostilničarja, ker je bil zelo komunikative in prijazen kot se spodobi za gostilničarja in Primorca.

Pozdrav iz Notranjske !

Anonimni pravi ...

Gorenjci

Na priporočilo prijateljev smo se pri vračanju z morja ustavili pri nadvse prijaznem in gostoljubnem gostilničarju g, Milanu v Sočergi.Hitro je ocenil, da si naši želodčki želijo kaj pritno istrskega.Ni bilo treba dolgo čakat ko nas je postregel s svojim svežim domačim kruhom ,teranom in veliko skledo svežih fužov z golažem in dobro solato.Vsem zelo priporočamo te žlahtne okuse......To pa še ni vse ,dobili smo še kup napotkov in literature,za čudovito spoznavanje slovenske Istre.Še se bomo vrnili in ta obisk priporočamo vsem , ki radi raziskujejo in uživajo v pristni , okusni , domači hrani

08 maj 2011 21:55

hribuc pravi ...

Ma ne moreš verjet, da to še obstaja na svetu. Smo se ustauli s prjatli u betuli ob cesti v Sočergi, da glih nekej spijemo in smo res - RAFOŠKO! A ma smo tudi nekej pojedli. Možiček sivih las, ki se je predstavil kot gostinec Milan nas je z nasmeškom na obrazu postregel, še predem smo prou naročili. Kremna župca za uvod, potem pa peresniki s šugotom in na vrhu parmezan in vsak en ombolo, domač radič - primo tajo je reku, s toplim fižolom na vrhu in seveda domač kruh. Ma da si prste oblizneš. Na koncu še kafe in krajša debata z nekoliko nenavadnim gostincem Milanom, ki v gostinstvu ustraja že zavidljivih 37 let. Preprosto lepo in dobro! Še bomo pršli, zagotovo!

Nataša pravi ...

V nedeljo smo bili na tem izletu in v omenjeni gostilni. Pa bomo morali izlet ponoviti ker pot proti spodmolom in naravnemu mostu ni bila dovolj dobro označena in je tudi zelo zaraščena (mogoče smo zato oznake tudi spregledali). Ves čas smo namreč hodili po vrhu sten in preden se pot menda spusti pod spodmole smo mi obupali in se vrnili. Smo pa obiskali še slap Veli vir, ki je resnično nekaj posebnega in ga v Istri enostavno ne pričakuješ. O gostilni in ponudbi (jedli smo njoke z golažem ter solato in pili refošk) ter posebnem gostilničarju pa vse najlepše. Tudi zaradi njega bo izlet gotovo ponovljen. Predvidoma v jeseni, ko bo narava zaradi ruja čudovitih barv.

Anonimni pravi ...

Gostilna Sočerga je res nekaj posebnega - na prvi pogled si malo sumničav, ko pa se lotiš fužev s tartufi, pa ugotoviš, da si se res dobro ustavil. Se bo treba še vrniti.

Anonimni pravi ...

Že nekajkrat sem bil pri prijaznemu gospodu Milanu, ki je bil navdušen, kakšni jedci so med današnjo mladino. Najedel sem se do sitega, preden sem šel, pa sem dobil še lepo bučo, ki sem jo dan pozneje izrezljal. Hvala Milan!

Luka

matijas pravi ...

V mesecu maju smo se z družino odpeljali v zaledje slovenske Istre, natančneje v vas Sočerga, kjer smo se najprej malo nahodili po kraškem robu - Sv Kvirik - NARAVNI MOST, potem pa lačni obiskali domačo gostilno Sočerga. Pristna domačnost nas je navdušila. Prijazen gostinec Milan nas je pogostil s špargljevo župo, fuži s tartufi - Mmmmmmm...., velika solata in domač kruh, nazdravili pa smo s kozarčkom refoška. Prelepo, da bi pozabili pa kmalu na svidenje....

Anonimni pravi ...

Tudi midva z ženo sva v nedeljo obiskala vas Sočerga v slovenski Istri, Sv. Kvirik, naravni most, Spodmole. Med potjo sva nabrala tudi nekaj divjih špargljev, ki jih je kljub množici pohodnikov bilo kar veliko. Nato sva obiskala znanega gostinca Milana iz gostilne Sočerga. Po perijaznem pozdravu in dobrodošlici, nama je postregel obilno kosilo iz domačih istrskih jedi. Odlično in poceni. Ptriporočam tudi drugim pohodnikom ali naključnim turistom.

Anonimni pravi ...

V nedeljo smo opravili del poti do spodmolov, uživali smo v čudoviti naravi in pisanem travniškem cvetju!
Za tem pa že zelo neučakani zavili v gostilno Sočerga, kjer smo se prepustili oskrbi neutrudnega in enkratnega g. Milana in s kruhom pomazali polno skledo nadvse okusnih domačih fužov s tartufi ter spili dva kozarčka refoška.
Prekrasna narava in unikatna gostilna z odlično istrsko hrano! Toplo priporočam!

Anonimni pravi ...

G. Milan in Gostilna Sočerga je še vedno na visokem nivoju. Tudi midva sva jedla domače fuže z golažem, poleg sva dobila še dušeno domačo špinačo in seveda topel domači kruh.Seveda se je h kosilu prilegla buteljka refoška. Tudi kava na koncu je bila nekaj posebnega. Ker sva očitno izgledala zelo sestradana (ne vem ali od potepanja po spodmolih in Velem Viru ali samo zato, ker je bila hrana tako okusna), sva domači kruh dobila še za popotnico k slapu v Trebešah!
Še dolgo tega izleta ne bova pozabila in vsem toplo priporočava Gostilno Sočerga!
Sonja in Miran

Unknown pravi ...

S partnerjem večkrat obiščeva gostilno Sočerga pri Milanu, zaradi poti, ki jo imava tam mimo. Ima odlične fuže s tartufi, njoke z golažem, razne mineštre, narezke, kalamare, pa tudi dobro ribjo juho sva že jedla. Skoraj vedno nama postreže s sveže pečenim domačim kruhom, ki ga velikokrat dobiva tudi za domov. Pijeva zelo dobro domače vino iz sosednjega Gračišča. Na koncu nama postreže s kakim dobrim žganjem ali likerjem domače proizvodnje. Pri njemu se počutiva domače in sproščeno, domov pa greva sita do onemoglosti, zaradi obilnih porcij. Priporočava vsem, ki imajo radi dobro domačo hrano, domač in sproščen ambient, zaradi njegove prijaznosti kot tudi ustrežljivosti.

Anonimni pravi ...

Tako dobrih fužev s tartufi z možem še nisva jedla. Čeprav sva bila lačna, nama je komaj uspelo pojesti res obilen obrok. Za konec nama je prijazen gostilničar Milan postregel še z odličnim orehovim likerjem, za popotnico pa sva dobila še pravi domači primorski kruh in sveže fige.
Gostilna Sočerga bo najin obvezen obisk ko bova spet v tem lepem delu Slovenije.

Sebastjan pravi ...

Danes sva z ženo pobegnila iz Kopra v Sočergo, kjer nas je na parkirišču pričakala simpatična psička Bistra. Najprej naju je prevohala in nato prešerno mahnila z nama proti Sv. Kviriku. Ker naju je skrbelo, da ne bo pogrešana, sva poklicala lastnika, saj je imela ovratnico s telefonsko številko in imenom. Lastnik je brezskrbno povedal, da je navajena pohajati z ljudmi in da naj se vrne z nama, ko zaključiva pohod. Prešerno je z nama nadaljevala pot in skupaj smo občudovali naravni most in spodmole, kjer sva jo tudi fotografirala. Ob vrnitvi se je veselila lastnika, ki je gostilničar Milan. Psički Bistri sva se zahvalila za prijetno družbo in obljubila, da jo prideva ponovno obiskat, ko bo Milan lahko spet odprl gostilno z istrskimi dobrotami. Preživela sva zelo lep dan.