Mala nočna Šmarna gora

Prejšnji teden je bil čisto po decembrsko »razprodan«, zato sva si lahko privoščila samo Šmarno goro v sredo zvečer. S čelkama seveda. Čez Peske in na koncu po Vozni poti. Kadar se ponoči potikava tam, vedno koga srečava, tokrat pa je bilo ljudi prav veliko. S palicami in brez, z lučkami in brez. Oboje »brez« odsvetujem, ker preklemansko drči. Kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni, so rekli naši stari. No, potem je bilo konec tedna (nedelja je bila tako vabljivo sončna!) nekoliko laže gospodinjiti, pisati »domače naloge« in kidati sneg.

Danes bi morala reči »Juhej, dopust imam!« Pa samo poglejte skozi okno. A če sva se odločila »hribolaziti« po Prekmurju, bi nama to težko preprečil dež. Bi moralo biti pa že kaj hujšega. Greva!