Že zelo dolgo nisem napisala pesmi. Po včerajšnjem potepanju po prepišnem Krasu pa je kar nastala tale:BURJA
Ko burja nad Krasom se znese,
prepiha te prav do obisti,
zmikasti te in te očisti,
očisti, da nisi več isti.
Turobne ti misli odnese,
navlako iz duše odpiha,
da znova z lahkoto zadiha,
zadiha, da pot do navdiha
pod jarkim spet soncem odpre se.
Če verjamete v naključja ali ne: danes je svetovni dan poezije (marec pa mesec poezije). Napišite kako pesem, prelistajte kako pesniško zbirko (lahko tudi mojo☺).
Ni komentarjev:
Objavite komentar