Ta teden sva se tri dni potepala po
Dolini Triglavskih jezer in nad njo. Prvi dan sva prišla do Koče pri
Triglavskih jezerih. Vedela sva, da je v njeni bližini spomenik Alojzu
Knafelcu, očetu naše planinske markacije. Že od daleč sva bila ob pogledu na skalo
s spominsko ploščo razočarana, ker ni bilo nikjer videti belo-rdečega kroga,
kakršni nas vodijo po planinskih poteh. Ko pa sva prišla do tja, sva bila prav
ogorčena: s črk, vrezanih v marmor, je izginila že vsa barva, tako da sva napis
prebrala z veliko težavo:
PLANINSKI STAREŠINA ALOJZIJ KNAFELC * 20. 6. 1859 † 26. 4. 1937, POL STOLETJA NEUMOREN PLANINEC, JE NEUTRUDLJIVO SKRBEL ZA PRISTOPNOST IN DOMAČNOST SLOVENSKIH GORA: ZAZNAMOVAL JE POTA, RISAL ZEMLJEVIDE, VAROVAL PLANINSKO PRIRODO IN VZGAJAL PLANINCE K STVARNEMU DELU. TO JE ZVESTEMU SVOJEMU ODBORNIKU, GOSPODARJU ZAJEZERSKE KOČE, V HVALEŽNEM SPOMINU NAPISALO OSREDNJE DRUŠTVO SPD DNE 2. 7. 1939.
V hvaležnem spominu ... PZS kot naslednica SPD res ne bi smela dovoliti, da je Knafelčev spomenik tako zanemarjen.
4 komentarji:
V prihodnje bo tega se več. Pri vsem je problem denar. Zastonj danes ne dela nihče, smo v kapitalizmu. Lahko se pa vidva javita in zrihtata kot gratis.
Problem ni v kapitalizmu (tudi l. 1939 je bil kapitalizem) in tudi ne v denarju (v socializmu ga je bilo še manj), ampak v hvaležnosti. To je očitno tudi iz Eminega komentarja.
Jaz sem hvaležna za marsikaj. realnost je žal taka, kot sem napisala, pa se lahko na glavo postavljamo in stoje delamo...
Morda sem idealistka, a mislim, da ne gre toliko za denar kot za (ne)spoštovanje in (ne)skrbnost. Skrbnik mora vedeti, v kakšnem stanju je »njegov« spomenik, in po potrebi ukrepati, lahko tudi z nabirko. S tem nimam težav: plačujem članarino, kupujem nalepke, namenjam del dohodnine, prispevam za posamezne akcije. Sicer pa ima planinska organizacija prostovoljstvo kot vrednoto tako rekoč na svoji zastavi. Mimogrede, le nekaj minut pred Knafelčevo spominsko ploščo sva se ustavila pri ruskem grobu, ki ga je sam obnovil bovški gorski reševalec Marko Matajurc, ne da bi bil za ta spomenik odgovoren ‒ le svoji vesti je sledil. K sreči je realnost lahko tudi taka.
Objavite komentar