Šmarna gora – 50 let

Podpisi in žigi v vodničku Šmarna gora iz davnega leta 1974 so me spomnili, da je minilo pol stoletja od mojega prvega vzpona na Šmarno goro. Skupina študentov slavistike se nas je 15. aprila 1976 podala nanjo, in to kar po plezalni poti. V navadnih čevljih in »civilnih« oblačilih. Miran je edini »zastopal« fante, sicer pa smo bila sama dekleta: Danica, Darinka, dve Mariji, Meta, Milena, Mira, dve Mojci, Nada. Stike imam samo še z Miro in Miranom, za druge pa ne vem, kje so in kaj je z njimi, le Marije iz bližnjih Pirnič, ki nas je takrat pravzaprav zvabila gor, žal ni več. Na obletnico ne morem na Šmarko niti po cesti, kaj šele po plezalni poti, obujanja lepih spominov pa mi tudi pokvarjeno koleno ne pokvari.